Epidemija debelosti je eden izmed večjih izzivov javnega zdravja, tako v svetu kot tudi pri nas. Prevalenca oseb s prekomerno telesno maso in debelostjo je leta 2019 v Sloveniji znašala  58,1 % (leta 1990 le 49,5 %). Debelost je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije odgovorna za 10–13 % smrti, v različnih območjih evropske regije pa se povezuje z neposrednim povečanjem stroškov zdravstvene oskrbe.

Porast debelosti pripisujemo prekomernemu energetskemu vnosu, telesni nedejavnosti, dedni dovzetnosti, genetskim mutacijam, presnovnim motnjam, zdravilom, psihiatričnim boleznim itd. Veliko pa je k povečanju epidemije debelosti prinesla tudi epidemija COVID-19, ki je precej spremenila navade ljudi.

Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno prekomerno kopičenje maščevja v telesu. V grobem razlikujemo dve obliki debelosti: hiperplastično debelost, pri kateri je povečano število maščobnih celic in hipertofično debelost, pri kateri so povečane maščobne celice. Hiperplastična debelost se pretežno razvije pri otrocih, hipertrofična pa običajno pri odraslih. Pri skrajni debelosti lahko pride tako do povečanja števila kot velikosti maščobnih celic.

Kot bolezen je debelost povezana s povečanim tveganjem za nastanek različnih kroničnih in akutnih obolenj: sladkorne bolezni tipa 2 in drugih endogenih bolezni, različnih vrst raka, nastankom zvišanega krvnega tlaka ter boleznimi srca in žilja, ostoartritisa, motenj spanja in pojava policističnih jajčnikov itd.

Med ukrepi za zmanjševanje prekomerne telesne teže so na prvem mestu spremembe življenjskega sloga (uravnotežena prehrana, diete, ki so učinkovite le na krajša časovna obdobja, in ustrezna telesna aktivnost za vzdrževanje želene telesne teže na daljše obdobje), zdravila ter bariatrične operacije.

Kot strokovna novost – v pripravi so tudi prve slovenske farmakoterapijske smernice za zdravljenje debelosti, ki bodo po uradni objavi predstavljene tudi v enem izmed modulov tega sklopa.